Isa El-Ali

hard enduro rider

Prvič sem se na motorno kolo usedel pri 13 letih starosti. Oče me je vprašal, ali želim motorno ali navadno kolo, in seveda sem si zaželel motornega. Vsi moji prijatelji so se vozili s tomosi, ki smo jih nenehno popravljali, vžigali in ugašali.

Upam, da ne bom nikoli odrasel, saj bo to pomenilo moj konec. Moja stvar je Hard Enduro, ker mi zagotavlja svobodo gibanja. Preprosto povedano, Hard Enduro je veliko raziskovanje v naravi. V šali pravim, da smo pohodniki na dveh kolesih. Z motornim kolesom se peljem večkrat na teden. Zelo me veseli, ko raziskujem nove proge. Skušam se voziti čim pogosteje, saj me to sprošča. Vse moje dnevne skrbi med vožnjo izginejo.

Omogoča mi, da pozabim vse skrbi, saj samo razmišljam, kako tehnično čim bolje zvoziti progo. Padci so sestavni del dirk in treningov in na to se moraš preprosto navaditi. Nikomur ne uspe že prvič prevoziti proge, ne da bi padel. Trenutno tekmujem v veteranskem oziroma hobi razredu.

Vozili smo se že povsod. Prepotovali smo skoraj celotno območje nekdanje Jugoslavije. Moje najljubše dirke so Lika, Tara in Visoko. Želim si, da bi v prihodnosti tekmoval v razredu strokovnjakov s pravimi poklicnimi vozniki.

Anekdot je veliko, med drugim tudi o tem, kolikokrat smo se tako vživeli v vožnjo, da smo izgubili občutek za čas in pričakali temo. Bili smo v gozdu, v temi, brez navigacije. Mislili smo, da bomo v gozdu ostali do jutra ali da bomo morali motorje nositi do prve ceste.

Moje sporočilo vsem je: ne pozabite živeti svojega življenja in počnite tisto, kar vas veseli; morda se ne boste zavedali, vendar boste oddajali pozitivne in dobre vibracije.