Aleksandar nebojsa sl

Aleksandar & Nebojša

Najina ljubezen je čisto normalna. Čisto prava.

»Sva kdor sva in se ne bova spreminjala za druge.«

Zakaj nas nekatere ljubezni definirajo bolj kot druge? Ali sprejemaš vse ljubezni?

Vemo, da je ljubezen različnih oblik in tako si v vsi želimo izkusiti vse vrste ljubezni. Imeti v svojem življenju mamo, ki nas sprejema. Spoznati zaveznico, ki je vedno na voljo, ko jo najbolj potrebujemo. Zaljubiti se v razumevajočo osebo, s katero želimo zgraditi svoje življenje.

Toda zakaj se morajo nekatere ljubezni zagovarjati v družbi in poslušati mnenja neznancev? Zakaj bi ljubezen sploh potrebovala dodatno razlago? Zakaj nas nekatere ljubezni (še vedno) definirajo bolj kot druge?

O tem smo spregovorili z Aleksandrom in Nebojšo - parom, ki ga družba, v kateri živita, še zdaj definira preko njune ljubezni. Ker ju ljudje ne vidijo kot ljubeč in predan, temveč zgolj kot homoseksualen par.

Vprašali smo se, zakaj torej družba še danes ne sprejema vseh oblik ljubezni? Zakaj je ljubezen med dvema človekoma lahko sprejemljiva, med drugima dvema pa ne? Lahko kot družba začnemo sprejemati vse ljubezni - tako ljubezen med Aleksandrom in njegovo sprejemajočo mamo, njegovo tesno prijateljico kot partnerjem, ki ga podpira?

Preberi, kako Aleksander in Nebojša gledata na njuno ljubezen, po kateri ju družba definira, in kako ne glede na predsodke in ovire živita in ljubita svobodno.

»Najini družini naju že od samega začetka podpirata in naju sprejemata, takšna kot sva. To je edino pomembno.« Na sliki Aleksandar z mamo, ki ga brezpogojno sprejema.

Razumevanje + pogovor +
posluh = trdna zveza


Kot se za prvo vprašanje o vajini zvezi spodobi - nam povesta, kje sta se spoznala? Kje se je vse skupaj začelo?

Nebojša: Bova povedala po resnici? :)

Aleksandar: Spoznala sva se leta 2012 v klubu. Naj se sliši še tako "pocukrano"- spogledala sva se in to je bilo to. Od začetka sva vedela, da sva prava drug za drugega.

Kakšna je vajina "formula za trdno zvezo"?

Nebojša: Nikoli ne greva spat z negativnimi čustvi. Meniva, da je v zvezi najpomembnejše razumevanje drug drugega - pogovor in posluh za partnerja. To so neke osnove, na katerih potem gradiš zvezo. Midva sva tako skupaj zrasla, kot par in individualno.

"Nobenega javnega izražanja
ljubezni" je programirano v tebi

 

Tudi tako trdne zveze so podvržene najrazličnejšemu obsojanju in predsodkom družbe. Sta bila tudi vidva deležna podobnega obnašanja?

Aleksandar: Mislim, da so vsi pari nekako podvrženi predsodkom družbe, tako ali drugače. Predvsem pa homoseksualni pari. Midva sva odraščala v družbi, kjer je to pomenilo, da javno izražanje ljubezni med dvema moškima ni le nezaželeno, temveč je lahko imelo tudi hude posledice.

Nebojša: Ja, to skozi čas postane kar nekako programirano v tebi. Nobenega držanja za roke v javnosti. Nobenega poljubljanja v javnosti. To je nekaj, kar sva v svojem življenju sprejela.

Aleksandar: Seveda se kdaj tudi spozabiva in objameva ali poljubiva v javnosti. Sploh kadar se dlje časa ne vidiva. Še vedno želiva živeti svobodno, pa čeprav je to lahko nevarno.

Kako se odzivata na predsodke družbe? Temeljijo ti le na vajini zvezi, ali tudi čem drugem?

Aleksander: Jaz sem vajen predsodkov ljudi na ulici, tudi kadar Nebojše ni zraven. Predvsem mislim, da me dojemajo kot "drugačnega". Verjetno zaradi las, tatujev, odnosa. Vendar me ne ganejo.

Oba: Sva kdor sva in se ne bova spreminjala za druge. Najini družini naju že od samega začetka podpirata in naju sprejemata, takšna kot sva. To je edino pomembno.

»Ljubezen je resnica. Če jo znaš živeti iskreno, bo tvoje življenje lepo.« Na sliki Aleksandar s prijateljico Angelino, ki ga vedno podpira.

"Izkoreninjanje" homofobije
je proces

 

Zakaj mislita, da obstajajo predsodki o ljubezni? Bomo kdaj lahko živeli v družbi brez predsodkov?

Nebojša: Ljudi je strah ali pa jih celo jezi svoboda drugih. Moti jih, da nekateri živijo povsem svobodno in da izražajo sebe brez zadržkov. Tako nekateri čutijo potrebo, da jasno pokažejo svoje neodobravanje do vsega, kar ne sodi v njihovo podobo popolnega sveta. Do vsega, kar od tega odstopa.

Aleksandar: Izkoreninjenje homofobije bo dolg proces. To ni stvar, ki se lahko zgodi v enem dnevu. To je proces, kjer vsaka podpora pomaga.

Najina ljubezen je čisto
normalna. Čisto prava.

 

Počasi dobiva LGBT+ skupnost vedno več podpore ljudi s celega sveta. Gre le za nek trend ali dejansko podporo ljubezni?

Nebojša: Res je, časi se spreminjajo in tudi vedno več mladih se počuti dovolj varne, da izražajo svojo ljubezen v družbi. Seveda si tega želimo, včasih pa to privede do še večje polarizacije. Diskriminacija je globoko vkoreninjena tema civilizacije, večna "vroča tema". Ampak za naju je to le ljubezen. Nama je pomembno le, da pokaževa, da je najina ljubezen čisto normalna, čisto prava.

Aleksandar: Čeprav je morda kliše, je za naju ljubezen brezpogojna. Živiva zanjo in je najina resnica. Ko najdeš pravo ljubezen, lahko svobodno in odkrito živiš svoje življenje, ne glede na vse.

Oba: Ljubezen je resnica. Če jo znaš živeti iskreno, bo tvoje življenje lepo.

Srčna hvala za iskren pogovor, da sta z nami delila svojo zgodbo in svojo ljubezen. Gotovo sta s tem pomagala podreti nekaj ovir in izbrisati nekaj družbenih predsodkov o ljubezni.

#TvojaLjubezen #TvojaStvar

Obdajte se z ljudmi, ki bodo vedno in za vedno podprli vaše ljubezni, kot sta to storili Aleksandrova mama Verica in njegova prijateljica Angelina.